Moje ime je Kimi in sem administratorka tega profila. Moje uporabniško ime je kimi. Drugi člani so Moja(mojči), Lana(lanči), Katarina(kača) , Gregor(dragons) in Maša(kiki). Imena v oklepaju so njihova uporabniška imena. Bom se še malo bolj predstavila, da boste izvedeli mojo zgodbo in zgodbo društva TAČKA. Povedala bi, da smo tudi sočlani foruma Moji ljubljenčki. No, moja zgodba se je začela pred štirimi leti. Odšla sem v Bosno in Hercegovino k moji prijateljici Katarini, ki živi v Bosni in Herecgovini. Tam je pomagala zapuščenim kužkom. V začasnem varstvu jih je takrat imela 40. Pričakali so me mahajoči repki. Katarina se je odpravljala v Kitajsko za tri mesce, da reši dvajset kužkov pred zakolom. Tako, da me je prosila, da jaz skrbim za kužke. Ko je odšla me je bilo malo strah, kako bom te skrbela za štirideset kužkov ?! Amppak bilo je zabavno. Ker ima Katarina veliko ograjeno dvorišče z bazenom sem se imela še bolj fajn. Z kužki sem se kopala v bazenu, in se z njimi lovila. Ko sem odšla na sprehod z tremi kužki največkrat na enkrat, takrat sem šla ravno z tremi, sem opazila gospoda, ki prireja pasje borbe. Tam je petmesečno psičko pasme pitt-bul ravno pripravljal na pasjo borbo. Ponudila sem mu 1000 evrov zanjo in mi jo je potisnil v naročje. Psička mi je dala topel poljubček. Poklicala sem Katarino in bila je ponosna name. Odločila sem se, da dam psički ime Lara in, da jo bom obdržala. Ko je bilo en teden, do tega, da se Katarina vrne mi je bilo zelo hudo, da moram iti stran od kužkov. Katarina me je poklicala in mi povedala, če mi je všeč, če mi je, da lahko ostanem kar tam, ker bo ona reševala kužke na Kitajskem. Zmenli sva se, in tako je tudi ostalo. Vsi kužki od štiridesitih so našli dom. Zdaj kužkov nimam več v začasnem domu razen v nujnih primerih. Torej pet mesecev odkar sem dobila Laro, so že vsi našli domove. Z Laro sva bili sami, in na sprehodu sem srečala prijazno psičko staro cca.5 meecev. Odločila sem se, da jo posvojim. Zdaj mi sploh ni žal imam jo zeloo rada. Zelo je podobna zlatemu prinašalcu, oči pa ima kot huky. No, ko je minilo dve leti odkar sem dobila Laro, sem se odločila, da grem na ulico in posvojim enega kužka. Srečala sem brejo psičko, tik pred kotitvijo. Odnesla sem jo domov kjer je lahko v miru skotila. Mladički so bili samo trije, ker so trije drugi umrčkali. Mladički so itak našli nove domove mamico, pa sem posojila jaz. Ime pa ji je Kala. Aja, tisti drugi psički pa je ime Kayla. Odločila sem se, da bo nasljedni kuža samček. Našla sem zavrežna bratca in sestrico. Dobivala pa sem ponudbe, za posvojitev samo za bratca, ker je bil zelooo lep, psička pa grša. Pa sem posvojila samičko. Amppak, je on samček zrastel v grdega, moja pa v lepotico. Ker je samček bi res zelo grd, kar priznam tudi sama saj so mu zobi rastli napačno ven, in dlako je izgubljal. Ugotovila sem, da ga lastniki ne vozijo k veterinarju, zato sem samčka vzela in dobil je dom pri Mojci, ki je članica ekipe. To je moja zgodba. Tako, da veste, da so moji kužki Lara, Kala, Kayla in Lejla. Zeloooo jih imam rada in zahvaljejoč Katarini sem spoznala pravo ljubezen do živali. Svojo zgodbo bodo spodaj napisali soadministratorji.
